Matthew Grima

Moja pot se je začela, ko sem bil star komaj 16 let. Delal sem v catering trgovini, ko je vstopil moj inštruktor, Joseph Portelli. Bil je miren dan in začela sva se pogovarjati. Omenil je, da poučuje borilne veščine, o katerih sem takrat vedel zelo malo. Predlagal je, da si ogledam nekaj YouTube videoposnetkov preteklih Kempo Arnis kampov, in to sem tudi storil. Gledanje teh posameznikov, kako trenirajo in se borijo, je vzbudilo mojo radovednost. Svojega učitelja sem kar zasul z vprašanji. Njegov odgovor je bil preprost: “poskusi sam”.

Ko sem prvič stopil v dojo, sem takoj začutil drugačno vzdušje. Čeprav sem imel občutek, da nimam naravnega talenta, sem se vedno trudil po najboljših močeh. Od takrat je Kempo Arnis globoko spremenil moje življenje. Želel sem postati najboljša različica sebe, ne samo v borilnih veščinah, ampak tudi v vsakdanjem življenju.

Danes, pri 24 letih, še vedno uspevam v tej veščini. Kempo Arnis mi je pomagal uresničiti moje sanje, za kar sem večno hvaležen. Prepričan sem, da bomo še naprej razvijali to veščino, in zavezal sem se, da se bom razvijal skupaj z njo. Najpomembneje pa je, da so ljudje okoli mene postali moja druga družina. Brez njih moja izkušnja ne bi bila enaka. Nenehno si prizadevamo izboljšati in izvleči najboljše drug iz drugega. Treniramo, rastemo, se borimo, doživljamo zmage in poraze, smejemo se in smo združeni kot ena družina.

Matthew Grima