Pogosta vprašanja

Kempo Arnis je mešanica večih borilnih veščin. Okinavskega karate jutsua (Ryukyu kempo), filipinske borilne veščine Modern arnis in izraelskega KAPAPa – Krav maga. Vse tri borilne veščine učimo praktično v celoti, vendar pa je metodika treningov prilagojena, da se lahko trenirajo hkrati. Udarec je udarec, met je met. Vsaka izmed veščin daje poudarek določenim aspektom borbe, ki potem skupaj tvorijo celoto. Na začetku je večji poudarek na najhitrejši, najosnovnejši samoobrambi, torej KAPAPu. Kmalu se dodajo kompleksni elementi goloroke borbe, udarcev, metov, borbe na tleh in borbe z orožji, ki izhajajo iz Ryukyu kempa in Modern arnisa. Ob opravljenem izpitu za črn pas v Kempo arnisu, se posamezniku, pri najelitneših organizacijah na svetu, prizna črn pas tako v Ryukyu kempu, Modern arnisu in Instructor level 1 v KAPAPu – KRAV MAGA. Borilno veščino smo zaradi kompleksnosti, obširnosti in tradicionalnih korenin poimenovali KEMPO ARNIS.

Na prvi trening prinesite s seboj primerna športna oblačila (majica, trenirka, brisača) in pa dobro voljo. S seboj imejte tudi vodo. Glede na ta, da imamo v vseh podružnicah tatami blazine, treniramo bosi. Dvakrat lahko pridete in trening povsem brez obveznosti preizkusite. Če se odločite nato naprej trenirati, se vpišete. Vsa ostala oprema (kimono, rokavice, palice) se kupuje postopoma, po mesecih vadbe, ko posamenik že dobro ve, ali mu je veščina všeč in ali bo nadaljeval s treningi. Na funkcionalne vadbe s sabo prinesite notranjo športno obutev (teniske).

Starostne omejitve ni, saj so naši aktivni člani stari od 3 do 60+ let. Starosti primerno posameznika napotimo v določeno skupino. Kar se tiče “drugih omejitev“ je praksa pokazala, da so se tisti, ki niso prišli zato, ker bi resnično radi trenirali borilne veščine in bili najboljša možna različica sebe, sami izključili oz. odstranili.

Osnovne samoobrambe oz. najpogosteših scenarijev na ulici se posameznik nauči zelo hitro. Tekom treningov se nato znanje nadgrajuje, cilj pa je, da bi se pozameznik po enem letu treningov bil sposoben braniti od večine najpogostejših napadov na ulici in pri tem uporabiti tehniko takojšnjega umika, kot tudi kontrolne prijeme in tehnike z orožji.

Priporočamo ogled naših videov z opravljanja izpitov za črn pas. Drugače so vse zahteve zapisane v programu, ki je članom dostopen in ga trenerji tekom leta poučujejo. Vsekakor se je potrebno za vsak pas zelo potruditi. Barve Kempo Arnis pasov je zelo težko primerjati z večino drugih borilnih veščin, saj je količina znanja in zahtev za posamezen pas neprimerno večja.

Napredovanje v znanju je izjemno hitro, po pasovih pa … bolj počasi, saj je sistem precej zahteven. Do 9., 8., 7. KYU, to je do stopnje rumenega pasu, se pride v enem letu. Nato v povprečju en KYU letno.

Trening je sestavljen iz ogrevanja, ki vsebuje elemente team buildinga, kontroliranja samega sebe in odločanja pod stresom ter razvoja kompleksne motorike, ki je potrebna za kvaliteten napredek pri učenju borilnih veščin. Nato se glede na obdobje posvečamo posamezni tematiki. Na začetku bolj samoobrambi, potem borbi z orožji, borbi stoje, na tleh, kot tudi “tradicionalnejšim” aspektom, ki so nujno potrebni za napredek. Seveda so tu tudi sparingi, do katerih pa posameznika pripeljemo postopoma. Brez skrbi, ne vzamemo kar takoj rokavice oz. palice v roke in “na polno”. Na koncu sledijo še vaje za moč in kondicijo, raztezanje, ter “chi gong” vaje, da se umirjeni in sproščeni vrnemo domov.

Ker se zavedamo, da so pričakovanja posameznikov različna, smo temu prilagodili tudi sisteme in principe naših vadb. Temelji na KAPAPu in predstavlja najhitreje naučljive tehnike samoobrambe, primerne za ženske. Namenjena je ženskam, ki si želijo naučiti osnove samoobrambe, pridobiti na fizični kondiciji, hkrati pa oblikovati svoje telo. Poudarek dajemo vajam, ki utrdijo tiste dele telesa, ki jih ženske običajno smatrajo kot “kritične”, torej trebuh, noge, zadnjica,… Vadba je zasnovana tako, da je primerna za čiste začetnike, brez kondicije in izkušenj, kot tudi tiste, ki zahtevajo in pričakujejo več.
Boot defence se od Kempo Arnisa razlikuje po konceptu. Manj je dela v paru (delamo več frontalno, proti ogledalom), manj je torej fizičnega kontakta, več je vaj za utrjevanje postave oz. vaj, ki so namenjene ženski fizionomiji.

Da. Čeprav je bistvo treninga samoobramba, smo pričeli tudi s tekmovanji. Menimo, da so le-ta zelo koristna, tudi pri razvoju “realne mentalitete“. IMAFP pravila borbe z nožem – mačeto, zelo primerljivo predstavljajo kompleksnost in zahtevnost realne konfrontacije z nožem in od tekmovalca zahtevajo razvoj refleksov in strategij, ki so zelo pomembne v realni borbi. Za otroke je tekmovanje v prikazu samoobrambe, goshin kumiteju, enbuju kot tudi v prosti borbi zelo pomembno, vsekakor pa tudi zelo motivacijsko. Poleg tega se naši člani zelo uspešno udeležujejo tekmovanj v Kyokushin (knock down) karateju, borbi s palico in sedaj tudi v Kempo knockdownu (mma). Vendar pa zmaga na tekmi še zdaleč ni najpomembnejši dosežek v Kempo Arnisu.

Posebnost KAF tekmovanj je triatlon tekmovanje za odrasle. KATA – GOLOROKA BORBA – BORBA Z OROŽJI, kar predstavlja povsem nov pogled na “mešane“ in “ultimativne“ borilne veščine.

Po našem mnenju ni boljših ali slabših borilnih veščin. Za posameznika je najboljša tista veščina, v kateri je našel kar je iskal.

Drugače pa menimo, da se posamezne veščine, ki jih integriramo med seboj zelo dopolnjujejo. Kempo da filipinskim veščinam več kontakta, borbenega duha, trdnosti, filipinske borilne veščine zmehčajo japonske veščine in jih obogatijo z orožji, medtem ko KAPAP vse skupaj postavi v realno okolje. Nismo ne Filipinci ne Okinavci. Čeprav slonimo in se učimo iz njih, živimo v 21. stoletju in temu se moramo prilagoditi.

KAPAP (“krav panim el panim“ oz “face to face combat“) – veščina, ki je integralni del Kempo Arnisa, je drugo ime komercialno bolj znane KRAV MAGA (“contact fighting“). Glede na to, da ima posameznik ob stopnji 1. DAN priznano tudi inštruktorsko stopnjo (črn pas) KAPAP – Israeli Jiu Jitsu (IJJ), lahko rečemo da gre, vsaj na začetku, za zelo podobno veščino.
Razlika med filozofijo KAPAPa Avija Nardie in Krav Mago je v tehnični popolnosti in detaljnem znanju, ki izhaja iz tradicionalnih veščin. Če ne razvijamo kompleksne motorike, tehničnih detajlov, pravilnih udarcev, ključev, metov, pravilnega gibanja in ravnanja z orožji, se bomo sicer znali braniti proti nenatreniranemu nasprotniku, zelo težko pa bomo kos nekomu, ki tudi obvlada borilne veščine oz. pri katerem element presenečenja in preventivnega udarca (preemptive strike) ne bo deloval. Poleg tega, si težko predstavljamo nekoga nositi črn pas, medtem ko vsa njegova borbena strategija temelji zgolj na teoriji brce v genitalje. Številni KM učitelji pravijo, da povezemajo le “najučinkovitejše“ od drugih borilnih veščin. Če razmišljamo tako, smo potem vedno le začetniki, znamo le osnove in ostajamo na istem tehničnem nivoju izvedbe. Kot da bi od nogometa povzeli le “enajstmetrovko“. Učinkovit način kako zadeti gol, vendar samo s tem še dolgo ne bi imeli predstave o tem, kaj nogomet res je, kaj šele uspešno igrali proti nasprotniku, ki obvlada igro.
Ustanovitelj KAF, Shihan Borut Kincl, je nosilec stopnje 7. DAN (modro/beli pas, v barvi izraelske zastave), Kyoshi v KAPAP – Israeli jiu jitsu, kar ga uvršča med 5 najvišje rangiranih mojstrov te borilne veščine na svetu in eno njenih največjih avtoritet.
Izraelski pristop k borilnim veščinam je zagotovo najboljši uvod kako nekoga kar najhitreje naučiti osnov učinkovite samoobrambe, vendar jih moramo kasneje nadgraditi s kompleksnejšimi veščinami, če želimo biti res pravi mojstri borilnih veščin. Tudi številni najbolj znani izraelski mojstri Krav mage/KAPAPa so dejansko mojstri “tradicionalnih“ veščin. Avi Nardia “KAPAP“ – karate, judo, BJJ, kendo; Dennis Hannover, “Hisardut Krav maga“– Kyokushin karate, judo; Guy Rafaeli ”Ultimate Krav maga“– Modern arnis, Silat; Moshe Galisko “KAPAP“ Shotokan karate; Chaim Peer “KAPAP“ (IKF) – jujitsu, BJJ; Moni Aizak “Commando Krav maga“– bivši izraelski reprezentant juda; Amit Porat “Israel military Krav maga“– ju jitsu ….
KAPAP Avija Nardie ne sledi komercialnim trendom, ki se dogajajo v EU in ZDA ampak sledi trendom izraelske vojske, kjer lahko nekdo postane inštruktor šele potem, ko je mojster neke legitimne borilne veščine oz. ima ogromno izkušenj v borilnih veščinah. Izraelske borilne veščine so, sploh konec 90-ih, naredile velik doprinos borilnim veščinam. Na žalost pa so se potem preveč skomercializirale. Avi Nardia zato zahteva in spodbuja trening tradicionalnih, kompleksnih in detaljnih veščin, da potem pridejo ven res pravi mojstri KAPAPa. Črni pasovi KAFa to nedvomno so!

Da, Ryukyu kempo je tudi “karate”. Izhaja iz Okinave. Ryukyu je izraz za otočje, katerega del je Okinava. Vendar pa gre za karate v njegovi izvorni obliki. Ko danes številni govorijo o “tradicionalnem” karateju, gre pri tem za karate, ki se je razvil šele v prvi polovici 20. stoletja, ko so se originalne metode treniga in sam namen karateja že močno spremenil. Karate niso razvili “kmetje” ampak telesni stražarji okinavskih kraljev. Zaradi prepovedi nošenja orožja, so bili na dvoru zaposleni kot pisarji, kartografi, uradniki, njihova glavna naloga pa je bila obramba okinavskih kraljev. Ob avtohtonih, “primitivnih” veščinah, so ob močnem vpilvu kitajskih veščin in po letu 1609 (Satsuma invasion) tudi japonskih, razvili samostojno veščino, Toudi (karate) jitsu. To je bila “reality based” borilna veščina, tako kot vsaka druga današnja “realna veščina”, le da je bilo to znanje mnogo bolj kompleksno, saj je temeljilo prvenstveno na goloroki taktiki.
Informacije o teh veščinah so bile zapisane v katah, vendar so se le-te izgubile v času. Kushanku (Kanku dai) je naprimer kata o vojašaki taktiki, ki jo je kitajski vojaški ataše, Kushanku (Kong Su Kung), učil enemu izmed kraljevih telesnih stražarjev, Tode Sakugawi. Ko torej govorimo o Ryukyu kempu kot “karateju”, govorimo o veščini, ki se je na Okinavi gojila med 15. in 19. stoletjem in ne o “modernem” karateju.

Karate (Kempo), Arnis in KAPAP SO »mešane borilne veščine«, saj vsebujejo borbene tehnike v vseh distancah (stoje, klinč, tla), kot tudi goloroko borbo in borbo z orožji. Torej da, zadevi sta precej podobni. Razlika je predvsem v »razlogu« zakaj treniramo in na kakšen način treniramo. Kempo Arnis je primarno samoobrambna veščina, velik poudarek je na vrednotah, tradiciji. Kondiciranje in fizična pripravljenost, sta vsekakor pomemben del treninga, vseeno pa naš primarni cilj ni ustvarjanje zgolj vrhunskih atletov, ki se bodo profesionalno borili v ringu, kletki. Pri KAF je splošna filozofija malce drugačna. Naša želja je, da borilne veščine postanejo del našega dolgotrajnega vsakdana, nekaj s čimer se bomo lahko ukvarjali vse življenje. Kot pravi Shihan Borut: »Raje dvakrat tedensko 40 let, kot pa petkrat tedensko 5 let«. Vsekakor pa tudi v KAF-u razvijamo odlične športnike, ki se udejstvujejo tekmovanj na vseh nivojih.

Nikakor. Vso “agresijo“ kontrolirano pustimo na treningu. Vsekakor so ob treningu borilnih veščin zelo pomembne “tradicionalne“ vrednote, disciplina, spoštovanje. Zato se teh vrednot tudi držimo. Borilne veščine lahko potegnejo iz posameznika najboljše ali pa na žalost tudi najslabše, kar se skriva v njem. Vse je torej odvisno od vrednot, ki se pričnejo že ob vstopu v dojo ter zgleda, ki se začne s trenerji. Zato vsakomur, sploh pa staršem, zelo priporočamo, da se dobro pozanimajo kdo so tisti, ki poučujejo v določenem klubu, kakšne so njegove uradne, preveljive reference, izobrazba in kakšen je odnos, “output“ ljudi, ki trenirajo ali so trenirali v tem klubu, organizaciji. Ugotavljamo, da veliko stvari ni »zgolj naključje«.

Vsak trening se prične s pozdravom. Postavimo se v vrsto po pasovih. Najvišji pas na treningu pozdravi glavnega inštruktorja, ki vodi trening:
• 1. SHIHAN: stopnja, ki se lahko podeli mojstrom črn pas 5. DAN in višje (ne pride samodejno skupaj s stopnjo)
• 2. SENSEI: lahko se podeli mojstrom črn pas 3., 4. DAN (ne pride samodejno skupaj s stopnjo)
• 3. SENPAI: 1., 2. DAN
• 4. OTAGAI: vsi ostali (med seboj)

Primer, če so na treningu prisotni vsi:
Shihan ni REI
Sensei ni REI
Senpai ni REI
Otagai ni REI

Vsi ostali vsakič pozdravijo z glasnim OSSU!

Zaključek treninga je enak. Na koncu pozdravov trening zaključi najvišji pas oz. inštruktor, ki je vodil trening z:
Otagai ni REI – pozdrav z glasnim OSSU!

Shihan poenostavljeno pomeni senior, expert instructor.
Sensei je učitelj, instructor.
Senpai pomeni senior student.

OSSU! ima precej kompleksen pomen. Pomeni lahko enostaven pozdrav, pritrdilni stavek “da, razumem“, v direktnem pomenu po Kyokushinkai karate teoriji pa pomeni “potisniti“ in “zdržati“ oz. “dati vse od sebe“. Tako da takrat, ko pozdravimo na treningu “OSSU!“ dejansko povemo, da smo prišli na trening in da bomo dali vse od sebe.

Barve pasov v Kempo Arnisu smo povzeli po Ryukyu kempu. Arnis ima sicer drugačne barvne stopnje vendar smo se v KAF-u odločili, da bomo sledili enemu konceptu in to je od Ryukyu kempo karateja.

Junior black belt 1 je bel s črno črto in predstavlja nosilca, ki je v celoti obvladal Juniorski program. Junior black belt 2 predstavlja nosilca nad 16 let, ki lahko že opravlja črn pas po programu za odrasle. Najnižja starost za stopnjo 1. DAN je 18 let.