Novi uspeh za Kempo Arnis prihaja iz sveta kontaktnega (Kyokushinkai) karateja. Mlada Rija Kincl je osvojila naslov svetovne prvakinje na enem najzahtevnejših tekmovanj na svetu!
Kontaktni karate ni za vsakogar. Gre za šport, kjer telo pri tekmovalcih ni zaščiteno, udarci so s polnim kontaktom, in kjer zmagujejo tisti, ki poleg fizične pripravljenosti obvladajo tudi psihološko trdnost. In prav ta psihološka moč je bila odločilna, ko sta se tako Rija kot Danilo prebijala skozi naporne borbe, ki so trajale od zgodnjega jutra pa vse do polnoči.
Rija se z borilnimi veščinami ukvarja praktično odkar je shodila. V šport, ki ga pogosto povezujemo z moško energijo, je vnesla odločnost, gracioznost in predvsem sporočilo, da meje obstajajo samo v glavi. Njen uspeh pa ni plod naključja. Gre za rezultat let discipliniranega dela, številnih odrekanj in neštetih ur treningov, pa tudi velikega poudarka načrtnega psihološkega dela.
Ob Riji se je izkazal tudi Danilo Mišić, ki je v moški konkurenci osvojil bronasto kolajno, kar je še en dokaz, da Slovenija v svetu borilnih veščin pomeni resen izziv.
Na prvenstvu je sodelovalo šest najboljših tekmovalcev, članov Kempo Arnis Federacije, ki pod taktirko ustanovitelja in glavnega trenerja Boruta Kincla, v Sloveniji deluje že več kot 25 let. Med njimi so se v borbah in katah odlično odrezale tudi Ula Špan Ivka s 4. mestom v katah, Nuša Kušljan s 5.mestom v borbah, pa tudi Eva Podkrižnik in Sil Kozic, ki so se več kot dostojno zoperstavile svetovni konkurenci.
Vztrajnost, pogum in spoštovanje so vrednote, ki premikajo meje
Kljub fizični bolečini, utrujenosti in pritisku množice so tekmovalci pokazali, da z disciplino, srčnostjo in timskim duhom lahko premagajo tudi najtežje izzive.
“Veliko lažje je zmagovati kot izgubljati,” pravijo v ekipi. “Toda če v zmagi slavimo, v porazu pa se učimo, gremo vedno naprej.”
Njihova zgodba je navdih, ne le za otroke, ki sanjajo o zmagah, temveč tudi za starše, učitelje in vse, ki verjamejo, da trdo delo in notranja moč peljeta daleč.
Ta nastop ni le športna zmaga, je priznanje celotnemu Kempu Arnis timu. Od tekmovalcev do trenerjev, sodnikov, logistične podpore in staršev, vsi so prispevali k izjemnemu rezultatu. Ponosno lahko rečemo: smo ekipa, smo šola, smo dom šampionov!
Zahvala trenerjem, kadru, staršem in sponzorjem
Posebna zahvala gre vsem trenerjem in strokovnemu kadru:
Borutu Kinclu, Damirju Ivandiću, Luki Jantolku, Gašperju Cekuti, Domnu Zorku, Luki Medvedu in Rozsi Gaborju, ki so v zakulisju skrbeli za brezhibno organizacijo, pripravo in podporo tekmovalcem. Ponosni smo tudi na Domna Zorka, ki se je prvič preizkusil kot sodnik na tako velikem tekmovanju in to z odliko!
Ob tem ne smemo pozabiti na starše, ki z neomajno podporo in vero v našo zgodbo soustvarjajo temelje uspeha. In seveda iskrena hvala našim sponzorjem in donatorjem, brez katerih teh dosežkov ne bi bilo:
- Kaku (Tina Kozic)
- A1 (Ana Petančič in Matej Podkrižnik)
- MT MOTO (Miran Turk)
- ZIA Innovations (Zlatko Zagorc)
- Matej Mešiček
- Izidor Bencina
- Elvis Hodžić Ninika
- Kristina Hrovat
- Bohanel Boards
- Rado Varga
Zahvala tudi Shihanu Sandorju Brezovaiu za povabilo in organizacijo tega izjemnega dogodka. Udeležba na takem turnirju ni bila le tekmovalna izkušnja, bila je življenjska lekcija. Naši tekmovalci so dokazali, da je tudi v najtežjih trenutkih, ko telo boli in glava utrudi, v nas še vedno rezerva moči. In prav v teh trenutkih se rojevajo pravi borci.
Na svetovni oder smo stopili prvič in pustili močan pečat. Zmagujemo, se učimo, rastemo. Vsako leto smo močnejši. In najboljše šele prihaja!
Kdo je Rija Kincl?
Rija je nedavno zaključila 6. razred Osnovne šole Bršljin, kjer se odlikuje z odličnim šolskim uspehom. A njeni dosežki niso omejeni le na učilnice, saj prav tako blesti v športu, predvsem v borilni veščini Kempo Arnis, kjer je letos osvojila prestižni naslov svetovne prvakinje. V isti sezoni je uspešno opravila še dva jahaška izpita in dokazala, da ni le bojevnica v dvorani, temveč tudi prava prijateljica konjem in naravi.
“Najbolj sem vesela, da mi je to uspelo na tekmovanju, kjer smo bili popolni neznanci. Vesela sem, da sem prispevala k ugledu Kempo Arnisa in pomagala pisati še eno lepo zgodbo, na katero smo, upam, vsi ponosni,” pove Rija.
Kempo Arnis spremlja Rijo že skoraj vse življenje. Njena mama se spominja, kako jo je kot dojenčico že vozila na treninge. Prve korake v najmlajši skupini je naredila že pri dveh letih in od takrat se njena predanost ni nikoli zmanjšala. Čeprav je doma ni nihče silil v šport, so ji starši položili v srce pomembno vrednoto, to pa je dokončati to, kar začneš.
“Vsako leto mi je lepše. V Kempu imam prijatelje, skupaj se zabavamo, naši učitelji pa so super. Ko ne treniram Kempa, sem najraje na konju ali s sosedovim psom Vinyjem, ki vsakemu ukrade srce,” pripoveduje Rija.
Njena ljubezen do živali in skrb za prijatelje odražata njeno toplo, srčno naravo. Ni le zmagovalka na tekmovanjih, ampak tudi deklica z velikim srcem, ki zna prisluhniti in se razveseliti majhnih stvari.
Rija Kincl ni le ponos svojih staršev, temveč tudi navdih za vse, ki verjamejo v trud, srčnost in iskreno ljubezen do tega, kar počneš. V svetu, ki pogosto hiti mimo, Rija s svojim zgledom spomni, da se prave vrednote začnejo graditi že zelo zgodaj in da tudi enajstletna deklica lahko pusti pomembno sled.
Predstavljamo vam Danila Mišića
Mladi borec iz Novega mesta navdušil na tekmovanju Shihan Kalman Furko in osvojil bronasto kolajno.
Nova generacija slovenskih borcev dokazuje, da srčnost, disciplina in trdo delo ne poznajo starosti. Še eden izmed izjemnih talentov prihaja iz Novega mesta. Danilo Mišić, komaj desetletni učenec Osnovne šole Grm, ki je na nedavnem Svetovnem prvenstvu Shihan Kalman Furko v kempu osvojil odlično 3. mesto.
S tem uspehom je Danilo postal eden najmlajših slovenskih tekmovalcev, ki se lahko pohvali z medaljo s tako velikega mednarodnega tekmovanja. Njegova pot v svet borilnih veščin pa se je začela že zelo zgodaj. Kot sam pove, je za kempo prvič slišal že v vrtcu.
“Moj prijatelj Oliver Luzar mi je povedal, da njegov oči trenira kempo. Skupaj sva šla pogledat trening in takrat sem začutil, da je to nekaj posebnega,” pravi Danilo, ki je kempo izbral med številnimi drugimi športi in v njem našel ne le fizični izziv, temveč tudi osebno rast.
Z leti se je trening poglobil. Poleg tehnike in borbenosti je začel razvijati tudi notranjo zbranost, samodisciplino in spoštovanje do nasprotnikov. “Ko mi domača naloga ne gre, grem trenirat. Vadba me sprosti, zbistri misli in mi pomaga, da se nato lažje vrnem k učenju,” opisuje svojo vsakdanjo rutino.
Posebno mesto v njegovi zgodbi ima trener Borut Kincl, vodja Kempo Arnis Federacije, ki je za Danila več kot le športni mentor. “On ni le trener, temveč tudi vzgojitelj, ki v meni vidi več kot samo borca,” poudarja Danilo in dodaja, da se od njega uči, da prava moč ni v udarcu, temveč v potrpežljivosti in notranjem miru.
Udeležba na svetovnem prvenstvu je bila zanj nepozabna izkušnja: “To je bilo moje prvo tako veliko tekmovanje. Srečal sem tekmovalce iz različnih držav in spoznal različne stile. Skupaj s sotekmovalci smo se med seboj spodbujali in navijali, pravi ekipni duh!”
Z bronasto kolajno okrog vratu in nasmehom na obrazu Danilo pogumno zre v prihodnost. Njegova velika želja je, da nekoč doseže črni pas in se njegovo ime znajde med najboljšimi v Kempo Arnis Federation. A do takrat ostaja zvest vsakodnevnemu treningu in vrednotam, ki jih uči kempo.
“Treniram s srcem in sledim poti, ki mi jo kaže moj trener. Upam, da bom še naprej imel priložnost zastopati Slovenijo na velikih tekmovanjih,” zaključi z odločnostjo, ki jo bi zavidali tudi mnogi odrasli športniki.
Danilo Mišić je dokaz, da se talent in predanost prepoznata že zelo zgodaj – bronasta kolajna na svetovnem prvenstvu pa je verjetno šele prva od mnogih, ki še pridejo.
